Čreta je eden izmed vrhov Dobroveljske planote. Greben povezuje Dobroveljsko planoto (na vzhodu) z Menino planino (na zahodu) in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline. Čreta je lepa in pričakuje vaš obisk v vseh letnih časih – pozimi, ko planoto prekriva bela snežna odeja in poleti, ko se bohotijo cvetoči travniki. Vrh Črete je prekrit z gozdovi visoko raslih dreves, med katerimi se razprostirajo travniki z gorsko travo, nizkim borovničevjem, konec avgusta pa lahko najdete tudi kakšno okusno brusnico.
Dom na Čreti: 870 m (odprt vsako soboto, nedeljo in med prazniki)
Cerkev sv. Marije: 944 m
Dostop: Iz Štajerske avtoceste zavijete na izvozu Vransko in se peljete v sam center mesta. Takoj za cerkvijo sv. Mihaela nas je pričakal prvi smerokaz – Čreta desno. Čez nekaj deset metrov smo parkirali avto pred mostom čez potoček Podgrajščico in se dalje odpravili peš. Glede na to, da smo se iz Celja odpeljali ob 11:00, segedin pa smo na Koči na Čreti pospravili ob pol dveh (s tem, da smo vmes še gobarili), je bil ravno prav dolg in ne preveč naporen nedeljski izlet za vse štiri člane družine.
Opozorilo: Glede na število grap, ki so jih izdolbli hodourniški potoki, sklepam, da je lahko pot tudi mokra in spolzka, zato po dežju svetujem previdnost. Pohodni čevlji in palice pa vsekakor niso odveč.
Pot na Čreto je zelo lepo markirana, tako da se skoraj ni moč izgubiti. Za parkiriščem smo prečkali mostiček čez Podgrajščico, pri zadnji hiši pa so nas markacije usmerile desno na ozko stezico, ki prečka travnik. Ko smo prišli skozi prvi gozdiček, se je pred nami razprlo travnato pobočje z nekaj kmetijami. Komaj smo se zadrževali, da smo pobrali le vsak eno zrelo jabolko in nekaj sliv, ki so ležale na tleh pod drevesom. Od tod se je pred nami odprl pogled na Celjsko kotlino, ki ga vse do vrha nismo več videli, saj so ga zakrila visoka drevesa. Pot je vseskozi lepa, nikjer nevarna, v prijetni gozdni senci. V glavnem je položna, le občasno se malo zadihamo ob malce bolj strmih vzponih, ki pa jih pravzaprav sploh nismo opazili, saj smo oprezali za gobami, ki so jih napovedovale nam nepoznane gobe, ki so rastle kar na poti. Sploh se nismo zavedli, kdaj smo prehodili vso pot do koče. Uro in pol napovedanega vzpona se je zdelo kot pol ure. Otroci niso uspeli niti začeti negodovatii :-), ko smo bili že na vrhu in se mastili z enolončnico in jabolčnim zavitkom, ki nam ga je ponudila prijazna oskrbnica.
Na Čreti se križata Savinjska planinska pot in Evropska pešpot E6. Do slednje boste prišli, če greste do Marijine cerkve na slemenu nad kočo. Do tja je le kratek vzpon, pogled, ki se od tam ponuja, pa je čudovit. Vidi se celotno Zgornjo Savinjsko dolino, Golte, Smrekovec in Kamniške Alpe v ozadju, tam nekje daleč pa je kopasta Uršlja gora. Mi nismo imeli sreče – cerkev sv. Marije je bila zaprta, zato smo se odločili, da gremo po grebenu (sledite belo-rdeče-rumenim oznakam evropske pešpoti) še do cerkvice sv. Katarine. Ko smo prišli iz gozda nam je z nizko gorsko travo porasla planota, v kateri so se skrivale orjaške dežnikarice in komaj dozorele brusnice, še polepšala že tako lep 15 minutni sprehod. Do zadnje kmetije tik pred cervico…. Naj vas psa pri kmetiji pred cerkvico ne prestrašita :-). Nas sta, zato smo ogled sv. Katarine preložili na naslednjič.
Čakala nas je še pot navzdol in seveda lomastenje za poletnimi gobani. Kar prehitro smo prišli do parkirišča, kjer nas je čakala naša ‘cepetka’, da nas odpelje nazaj domov.
Glede na to, da smo tokrat kar precej pozno krenili od doma ter nazaj grede pridno gobarili, ni ostalo kaj veliko več volje za ostale znamenitosti, ki se jih splača ogledati na Vranskem. Vsem ostalim, ki ste za vzpon na Čreto morali z avtom premagati ‘Trojanski klanc’, za katerega Štajerci vemo, da je v eno smer teže prevozen kot v drugo :-), priporočam še ogled lokalnih znamenitosti (vir Občina Vransko).
Sprehodite se po mestecu! Vransko se je razvilo ob stari rimski cesti Emona – Celea. Cerkev sv. Mihaela, ki leži v centru kraja, je prvič omenjena že leta 1123 in s tem tudi mesto. Legenda pravi, da je bilo nekoč v kotlini, kjer danes leži trg, jezero, ob katerem je živelo veliko vran. Po osušitvi jezera je na tem mestu zraslo naselje, ki so ga poimenovali po teh močvirskih prebivalkah. Zato je tudi v trškem grbu, ki od leta 1868 simbolizira trg Vransko, upodobljena vrana, stoječa na veji prikrajšanega smrekovega debla.
Med sakralnimi objekti izstopata župnijska cerkev sv. Mihaela, prvič omenjena leta 1123, z marmornim oltarjem sv. Antona, ki je delo znamenitega kiparja Francesca Robbe, in cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku z enim najstarejših zvonov (iz leta 1317). Njegovo zvonjenje je na letališču Brnik pozdravljalo papeža Janeza Pavla II. ob njegovem prvem obisku v Sloveniji.
Gasilski muzej Vransko: širši javnosti predstavlja bogato zbirko gasilskega orodja, opreme, uniform in priznanj. Posebno znamenitost predstavljajo velike vodne brizgalke na lesenih vozovih iz 19. stoletja. Predstavljena je tudi etnografska zbirka s kovaško delavnico. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih.
Muzej motociklov Vransko: prikazana sta razvoj in zgodovina motociklizma ter prometa nasploh na Slovenskem od začetka stoletja do šestdesetih let. Obiskovalca očarajo zanimivi modeli najrazličnejših motociklov. V zbirki lahko občudujete Puchove motocikle in edini slovenski motocikel “Pohorc,” dirkalne motocikle znamke Tomos, motocikle Indian in Harley Davidson. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih.
Schwentnerjeva hiša: rojstna hiša Lavoslava Schwentnerja, ljubljanskega knjigarnarja in založnika pesnikov in pisateljev slovenske moderne. Prikazana je trška hiša iz 19. stoletja, s skoraj v celoti ohranjeno stanovanjsko opremo hiše, ki ponazarja kulturo bivanja ob prelomu prejšnjega stoletja. Hiša je za ogled odprta vsak dan od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih.
Na Vranskem in v okolici je kar nekaj graščin in dvorcev: dvorec Brode, graščina Podgrad, Stropniški grad, najstarejši grad v Spodnji Savinjski dolini ter graščina Avžlak, kjer je bila mitnica.
Malo bolj adrenalinske družine pa se lahko poskusite na plezalni steni na Vranskem. Dviga se tik nad cesto, kjer pustite avto na parkirišču in prečkate Podgrajščico. To nedeljo je bila precej obiskana. Po kar treh vzporednih varovanih ‘navezah’ so mali in večji ‘pajki’ plezali po že zdavnaj opuščenem kamnolomu.
Za v prihodnje še bolj varne izlete z avtomobilom, pa se spustite do poligona varne vožnje, ki ga boste lahko večkrat opazili tudi s svoje poti na oz. iz Črete. Pravijo, da je najmodernejši poligon za varno vožnjo v Sloveniji. Prepričajte se.
Prijeten izlet in varno vožnjo želim tudi vam!
Značke: Čreta, družinski izlet, hribi, izlet Štajerska, koča na Čreti, planinska koča, pohod, Štajerska, z otroki v hribe